Kaj bo s cenami nafte po Trumpovem udarcu Rusiji
Po ameriških sankcijah za dve ruski naftni družbi in novem svežnju evropskih sankcij proti Rusiji so se cene surove nafte v četrtek zvišale za več kot štiri odstotke, a večjih skokov cen ni pričakovati.
Ameriški predsednik Donald Trump je poskrbel za še en oster obrat v svoji politiki, ko je v sredo sankcioniral ruska naftna velikana Rosneft in Lukoil, kar je poslalo cene nafte navzgor. Toda te se letos gibljejo okrog relativno nizke ravni 70 dolarjev za 159-litrski sod, globalni trg pa je od začetka leta v presežku, saj se proizvodnja hitro krepi, rast povpraševanja pa se upočasnjuje.
Cena za sod zahodnoteksaške nafte (WTI) se je v četrtek dvignila za 4,9 odstotka na dobrih 61 dolarjev za sod, severnomorska nafta brent pa se je podražila za 4,8 odstotka na dobrih 65 dolarjev za sod.
Z uvedbo sankcij je Trumpova administracija prvič doslej neposredno kaznovala Rusijo za invazijo na Ukrajjino leta 2022. “To so izjemne sankcije,” je komentiral Trump. “Upam, da ne bodo v veljavi dolgo. Upam, da bo vojna razrešena.” Ameriški predsednik je še prejšnji teden načrtoval srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom za dosego premirja v Ukrajini, nato pa v torek dejal, da srečanja ne bo, ker Putin k pogajanjem ni pristopil na iskren način.
V sredo je tudi EU dosegla dogovor o popolni prepovedi uvoza ruskega utekočinjenega plina (LNG), ki v veljavo stopa 1. januarja 2027. V novem svežnju so na seznam sankcij dodali več kot 100 tankerjev z rusko nafto – seznam sedaj vključuje več kot 500 plovil. Pretekli teden je sankcije proti Rosneftu in Lukoilu uvedlo tudi Združeno kraljestvo.
“Po naših izkušnjah se po uvedbi sankcij na daljši rok dobavitelji surove nafte prerazporedijo. Kitajska in Indija (predvsem Indija) bosta morali najti nove dobavitelje surove nafte. Trenutno so na svetovnem trgu presežki surove nafte. Zelo verjetno bodo novi dobavitelji države OPEC (predvsem iz Perzijskega zaliva) ter ZDA. Rusija bo verjetno izvažala manj,” je za Forbes Slovenija komentiral Matjaž Dlesk, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Investments.
Polovica ruske proizvodnje
Rosneft in Lukoil sta ključnega pomena za Kremelj in financiranje vojne v Ukrajini, saj skupaj pomenita slabo polovico ruskega izvoza surove nafte – približno 2,2 milijona sodov na dan – in več kot polovico celotne ruske proizvodnje nafte. Prihodki iz sektorja nafte in zemeljskega plina sestavljajo približno četrtino državnega proračuna.
Septembra je ruski izvoz surove nafte znašal 5,1 milijona sodov na dan, kar je bila najvišja raven v dveh letih. Toda skupni prihodki od izvoza nafte in naftnih proizvodov so upadli še drugi mesec zapored, saj je izvoz naftnih proizvodov upadel na najnižjo raven od pandemije, med drugim zaradi ukrajinskih napadov z droni na ruske rafinerije, ki so proizvodnjo derivatov oklestili za 500 tisoč sodov na dan. Skupni prihodki so znašali 13,3 milijarde dolarjev.
Ruska surova nafta urals se je v začetku oktobra na mednarodnih trgih prodajala za do 13 dolarjev na sod ceneje kot nafta brent, kar je po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) največji razkorak od maja letos, saj jo poleg cenovne kapice držav G7 (pri 60 dolarjih za sod) bremeni tudi presežna ponudba na trgih.
Rusija je septembra proizvedla 9,2 milijona sodov nafte na dan, po podatkih IEA, kar je več kot v avgustu, a ostaja pod proizvodno kvoto, ki jo za tretjo največjo proizvajalko na svetu določa razširjeno združenje držav izvoznic OPEC+ (9,4 milijona sodov na dan).
Pritisk na Indijo
Rusija je po začetku vojne v Ukrajini in uvedbi zahodnih sankcij izvoz nafte in plina preusmerila zlasti na Kitajsko in v Indijo. Trump je v torek dejal, da je od indijskega premierja Narendre Modija prejel zagotovila, da bo Indija zmanjšala uvoz ruske nafte.
Konec avgusta je ameriški predsednik uvedel 50-odstotne carine na indijski uvoz v ZDA, od tega jih je 25 odstotkov uvedel kot kazen za nakupe ruske nafte. V prvih devetih mesecih je Indija uvažala približno 1,7 milijona sodov ruske nafte na dan, največje indijske rafinerije pa so po poročanju Reutersa in Bloomberga dejale, da bodo sankcije proti Rosneftu in Lukoilu ustavile pretok in da razmišljajo o alternativnih dobavah.
Trump doslej ni vršil pritiska na Kitajsko, ki je v prvih devetih mesecih preko morja uvažala približno 1,4 milijona sodov ruske nafte na dan, še dodatnih 900 tisoč sodov pa jih uvozi prek naftovodov, kar skupaj pomeni približno petino celotnega uvoza nafte v največjo uvoznico te surovine na svetu.
Trump je dejal, da bo o nakupih ruske nafte govoril s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, ko se voditelja sestaneta v Južni Koreji prihodnji teden.
Kitajske naftne družbe bodo upoštevale sankcije
Štiri večje kitajske državne naftne družbe (PetroChina, Sinopec, CNOOC in Zhenhua Oil) so se po poročanju Reutersa vseeno odločile, da vsaj kratkoročno ustavijo nakupe ruske nafte, da bodo poslovale v skladu s sankcijami.
A te družbe pomenijo manjši delež kitajskega uvoza iz Rusije (ocene različnih raziskovalnih agencij so med 250 in 500 tisoč sodi na dan v 2025). Večina ruske nafte se namreč predela v manjših neodvisnih rafinerijah, imenovanih “čajniki”.
Združeno kraljestvo je poleg Rosnefta in Lukoila sankcioniralo tudi kitajski uvozni terminal za utekočinjen plin Beihai, ki je glavna vstopna točka za LNG iz velikega ruskega izvoznega terminala Arctic LNG 2, in kitajsko rafinerijo Šandong Julong, ki lahko predela do 400 tisoč sodov nafte na dan. Na črnem seznamu se je znašla tudi indijska rafinerija Nayara Energy, ki ima podobno zmogljivost kot kitajska in pomeni osem odstotkov celotne predelovalne zmogljivosti Indije. Indijska rafinerija je tudi na seznamu sankcioniranih entitet EU.
Presežek nafte na trgu
Cene surove nafte so letos pretežno nadaljevale padce preteklih let in so se gibale okrog 70 dolarjev za sod, po podatkih IEA. Kot je v začetku oktobra napovedala ameriška agencija za informacije o energetiki (EIA), se bodo cene nafte brent v zadnjem četrtletju leta predvidoma še znižale na 62 dolarjev za sod, letošnja povprečna cena naj bi znašala 69 dolarjev – skoraj polovico manj kot na vrhuncu leta 2022, ko so cene po začetku vojne v Ukrajini presegle 120 dolarjev za sod.
V 2026 naj bi povprečna cena za sod nafte brent znašala 52 dolarjev, še napoveduje EIA. Cene na dolgi rok namreč padajo zaradi pričakovanj, da se bodo globalne zaloge surove nafte povečevale, saj ponudba raste hitreje kot povpraševanje.
Po oktobrskih podatkih IEA se je v tretjem četrtletju povpraševanje povečalo za 750 tisoč sodov na dan, medtem ko naj bi letos in v 2026 v povprečju raslo za okrog 700 tisoč sodov na dan. To je “precej pod zgodovinskim trendom, saj ostrejše makroekonomsko okolje in elektrifikacija prometa močno upočasnjujeta rast porabe nafte”, navaja agencija. OPEC pa napoveduje, da bo povpraševanje letos zraslo za 1,3 milijona sodov na dan, skoraj dvakratnik napovedi IEA.
Po drugi strani naj bi ponudba letos zrasla za tri milijone sodov na dan, naslednje leto pa še za 2,4 milijona sodov, saj so države članice OPEC+ letos znova okrepile proizvodnjo, da bi zaščitile tržni delež pred proizvajalkami, ki niso članice razširjenega kartela. Tudi te – zlasti ZDA, Brazilija, Kanada, Gvajana in Argentina – namreč povečujejo proizvodnjo, celo še hitreje, kar na trg prinaša presežne sode.
Bistveno višjih cen ni pričakovati
Od začetka leta je na mednarodnem trgu presežek surove nafte v višini 1,9 milijona sodov na dan, po napovedih IEA pa bi prihodnje leto lahko znašal kar štiri milijone sodov na dan, kar je skoraj štiri odstotke celotnega globalnega povpraševanja.
“Ne verjamemo v bistven skok cen. Cene nafte pa so na relativno nizkih ravneh. Podobne cene surove nafte kot zdaj so bile denimo na začetku leta 2021, nato pa so bile večinoma dosti višje,” pravi Dlesk iz Triglav Investments.
Višje cene surove nafte bi se lahko poznale tudi na višjih cenah naftnih derivatov na slovenskem trgu, a je ta vpliv omejen, zato Dlesk posebnosti ne pričakuje.
“Glede na model izračunavanja reguliranih cen naftnih derivatov na slovenskih črpalkah je to za pričakovati,” je dejal. “Koliko se bodo dejansko dvignile, pa ni odvisno samo od dviga cen surove nafte, temveč je odvisno tudi od tečaja dolar/evro. Obenem več kot polovico maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji predstavljajo davki in prispevki, tako da je vpliv rasti cen nafte na maloprodajne cene naftnih derivatov še toliko bolj omejen.”
